Pravice brezposelne nosečnice
Brezposelnost je že sama po sebi težka. Želiš si ustvarjati, delati in zagotoviti materialno varnost sebi in svojim najdražjim, pa nimaš priložnosti za to! Povrh vsega se je zdaj pridružila še nepričakovana nosečnost! Ali bom vse to sploh zmogla? Poglej, katere vrste pomoči iz državnega proračuna imajo brezposelne nosečnice možnost zaprositi.
Brezposelna nosečnica lahko zaprosi na Centru za socialno delo (CSD) za :
- a/ starševski dodatek,
- b/ enkratno denarno pomoč ob rojstvu otroka,
- c/ otroški dodatek,
- d/ denarno socialno pomoč,
- e/ izredno socialno pomoč,
- f/ subvencijo najemnine,
- g/ kritje stroškov zdravstvenega zavarovanja,
- h/ druge oblike pomoči.
Različne oblike pomoči nudita tudi Karitas in Rdeči križ.
a) Starševski dodatek
Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila. Pravica do starševskega dodatka traja 365 dni (če se ga uveljavlja 30 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 30 dni po rojstvu otroka).
Vloga se odda na CSD 30 dni pred predvidenim rokom poroda, 30 dni po porodu ali kadarkoli v času »porodniške«, ki traja 365 dni, vendar se znesek za nazaj ne izplačuje. To pomeni, če vložite vlogo za to pravico, ko je vaš otrok star 5 mesecev, boste dobili starševski dodatek od otrokovega 5. meseca oziroma od datuma vložitve vloge dalje. Zato je pomembno, da za to pravico oddate vlogo že v roku 30 dni pred predvidenim datumom poroda. Starševski dodatek znaša 465,34 EUR mesečno.
Vloga za uveljavljanje pravice do starševskega dodatka je na tej povezavi: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/30102009_DP-1.pdf
V kolikor ste bili v zadnjih treh letih zaposleni NAJMANJ 12 MESECEV (ni potrebno, da je bilo teh 12 mesecev skupaj) in je delodajalec poravnal vse prispevke, ste upravičeni do STARŠEVSKEGA NADOMESTILA.
Starševsko nadomestilo:
- Pravico do nadomestila imajo tiste osebe, ki imajo pravico do dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu dan pred nastopom posamezne vrste dopusta.
- Pravico do nadomestila imajo tudi osebe, ki nimajo pravice do dopusta, če so bile zavarovane po tem zakonu najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila.
Višina nadomestila:
Starševsko nadomestilo ponovno znaša 100 % posameznikove povprečne plače v zadnjih 12 mesecih. Osnova za posamezno vrsto nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z 10. členom tega zakona v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust.
Če so bili za zavarovanca obračunani prispevki za starševsko varstvo za krajše obdobje kot 12 mesecev, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva 55 odstotkov vrednosti minimalne plače.
b) Enkratna denarna pomoč ob rojstvu otroka
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka imata mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji.
Pomoč ob rojstvu otroka znaša 404,96 EUR.
Uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka
Pravico uveljavljata mati ali oče pri CSD, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca oz. dejavnosti, če nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali glede na kraj rojstva otroka.
Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti. Pravica je odvisna od cenzusa: Premoženjski cenzus za pravico do pomoči ob rojstvu otroka je postavljen na raven 6. razreda otroškega dodatka, kar znaša 64 % povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana oz. 659,30 evra na družinskega člana.
Dodatni napotki za uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka:
Pravico do pomoči ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, v rokih, ki veljajo za uveljavljanje posamezne pravice, vendar najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Mati ali oče lahko uveljavljata pravico do pomoči ob rojstvu otroka pred rojstvom otroka tudi za več pričakovanih otrok.
c) Otroški dodatek
Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30-ih dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta.
Pravica preneha s prvim dnem naslednjega meseca, ko niso več izpolnjeni pogoji. Od 1. 12. 2018 dalje o pravici do otroškega dodatka odloča Center za socialno delo po uradni dolžnosti. Tako bo vsem, ki odločba za otroški dodatek preteče decembra, CSD izdal novo odločbo kar sam.
O višini otroškega dodatka si lahko preberete tukaj: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/druzina/starsevsko_varstvo_in_druzinski_prejemki/druzinski_prejemki/otroski_dodatek/
d) Denarna socialna pomoč
Nosečnica, ki ni zaposlena ali je na Zavodu za zaposlovanje prijavljena kot brezposelna oseba, lahko zaprosi na Centru za socialno delo (CSD) v občini, kjer ima stalno bivališče, za socialno denarno pomoč.
Denarno socialno pomoč lahko pridobite, če bivate v Republiki Sloveniji in ste:
- državljanka Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
- tujka z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji,
- oseba, ki lahko uveljavlja denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi mednarodnih aktov, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
Za socialno denarno pomoč lahko zaprosi brezposelna nosečnica, ki nima dovolj sredstev za preživetje, nima premoženja in prihrankov, ki bi ji omogočali preživetje, in aktivno rešuje svojo socialno problematiko.
Do socialne denarne pomoči je upravičena:
- nosečnica, ki si ne more preživetja zagotoviti sama z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, ki ga določa zakon,
- nosečnica, ki si zase in za svoje družinske člane ne more zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ni morala vplivati, in je uveljavila pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih ter pravico do oprostitev in olajšav po ZUPJS.
Več o višini denarne socialne pomoči si lahko preberete tukaj: http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/denarna_socialna_pomoc/
Vlogo za odobritev socialne pomoči (DSP obrazec) oddate na pristojno enoto Centra za socialno delo, v vašem kraju. Oddate jo lahko osebno ali jo pošljete po pošti. V sklopu socialne pomoči, vam lahko priznajo tudi kritje stroškov obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja.
Več pomembnih informacij o socialnih pravicah, lahko najdete tukaj (povezava do obrazca za socialno pomoč se nahaja na dnu strani, pod naslovom “DODATNE INFORMACIJE”): http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/sociala/denarna_socialna_pomoc/
e) Izredna socialna pomoč
Brezposelna nosečnica lahko zaprosi tudi za izredno socialno pomoč, ki jo dodeljuje CSD.
Namen izredne denarne socialne pomoči je kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Namenjena je tudi v primeru, če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti. Dodeli se v obliki enkratnega zneska ali za obdobje od 3 do 6 mesecev.
f) Subvencija najemnine
Do subvencioniranja najemnine je upravičen najemnik:
• v neprofitnem stanovanju,
• v bivalni enoti (namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb),
• v namenskem najemnem stanovanju (stanovanja za starejše, oskrbovana stanovanja, stanovanja za invalide,…),
• v tržnem stanovanju,
• v hišniškem stanovanju.
Neprofitna najemna stanovanja so namenjena tistim ljudem, ki jim lasten dohodek ne omogoča, da bi si kupili ali najeli lastno stanovanje. Največkrat so v lasti občin oziroma drugih stanovanjskih organizacij.
Meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do subvencije najemnine je ugotovljeni dohodek najemnika in oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ki ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, povečanega za 30 % ugotovljenega dohodka in za znesek neprofitne najemnine, ali za znesek priznane neprofitne najemnine pri tržnih in hišniških stanovanjih.
Pri določanju višine subvencije najemnine se upošteva mesečna najemnina ne glede na lokacijo. Upošteva se dejanska velikost stanovanja, vendar ne večja kot znaša primerna velikost glede na število oseb po pravilniku za dodeljevanje subvencionirane najemnine. Najemniku stanovanja, ki je upravičen do subvencionirane najemnine, se subvencija določi v višini razlike med neprofitno najemnino in ugotovljenim dohodkom, zmanjšanim za minimalni dohodek in za 30 % ugotovljenega dohodka. Subvencija neprofitne najemnine lahko znaša največ 80 odstotkov neprofitne najemnine. Najemnik plača znižano najemnino, subvencionirani del pa se nakaže neposredno lastniku stanovanja.
Subvencija se dodeli naslednji mesec po vložitvi vloge za dodelitev subvencije. Dodeli se za dobo enega leta, v primeru najemne pogodbe sklenjene za krajši čas, pa se dodeli za čas, do izteka najemne pogodbe.
Kako do subvencije najemnine?
Neprofitnega stanovanja ni mogoče prosto najeti, temveč so najemniki izbrani preko razpisa, višina najemnine pa je zakonsko določena. Potrebno je spremljati razpise v posameznih občinah, subvencijo najemnine pa nato uveljavljate na podlagi izpolnjene vloge, ki jo oddate na center za socialno delo, v kraju vašega stanega bivališča.
Več o subvenciji najemnine, si lahko preberete tukaj: http://www.csd-lj-vicrudnik.si/delovna-podrocja/denarni-prejemki-in-subvencije/subvencije/subvencija-najemnine/
in tukaj: http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/socialna_zakonodaja/subvencija_za_najemnine/
g/ zdravstveno zavarovanje:
– v sklopu denarne socialne pomoči
Brezposelna ženska s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, se mora najprej prijaviti na Zavod za zaposlovanje v evidenco brezposelnih. Nato lahko na Centru za socialno delo vloži vlogo za Denarno socialno pomoč (DSP) in v tej vlogi tudi zaprosi za kritje obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Tako bo kot prejemnica dodatne socialne pomoči tudi zdravstveno zavarovana.
Več si lahko preberete tukaj: http://www.mddsz.gov.si/si/uveljavljanje_pravic/socialna_zakonodaja/pravica_do_kritja_prispevkov_za_osnovno_zdravstveno_zavarovanje/
– zavarovanje po partnerju ali možu
Zakonec in partner iz sklenjene partnerske zveze je zavarovan kot družinski član, če ni sam zavarovanec. Kot zakonec oziroma partner iz sklenjene partnerske zveze je pod pogojem, da ni sam zavarovanec, zavarovana tudi oseba, ki živi z nosilcem zavarovanja v življenjski skupnosti.
Pogoj za ureditev zavarovanja zunajzakonskemu partnerju in partnerju iz nesklenjene partnerske zveze kot družinskemu članu je, da zveza obstoji že vsaj dve leti pred prijavo v zavarovanje. Če imata partnerja skupnega otroka, se obstoj zveze domneva ne glede na njen čas trajanja (v dvomu pa je še vedno potrebno dokazati, da taka zveza obstaja).
Več informacij o pogojih in dokazilih za zavarovanje po partnerju, si lahko preberete tukaj: https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/podstrani_kategorije_z_o/druz_clani
• h/ druge oblike pomoči
– V primeru, da ste brez stanovanja, je možno zaprositi za nastanitev v materinskem domu, kjerkoli v Sloveniji.
– Različne oblike pomoči nudita tudi Karitas in Rdeči križ.
NOSEČNICE, KI NIMAJO STALNEGA BIVALIŠČA V SLOVENIJI, SE LAHKO PRAV TAKO OBRNEJO NA CENTER ZA SOCIALNO DELO, V PISARNO PRVE SOCIALNE POMOČI.
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Morda te zanima tudi:
Priznanje očetovstva ali Kako poteka nosečnost ali Pravice noseče študentke ali Test pred splavom
