Si zanosila, še preden si končala želeni študij? Si morda šele začela z visokošolskim izobraževanjem? Si brez rednih  prihodkov v času študija in popolnoma odvisna od žepnine svojih staršev? Kot noseči študentki ti pripadajo nekatere pravice, ki jih mogoče še ne poznaš, zato jih navajamo v nadaljevanju.

 

Dodatno študijsko leto za mamice študentke

Vsaki mamici študentki pripada dodatno študijsko leto (70. člen Zakona o visokem šolstvu). Izkoristi ga lahko med študijem – dvakrat ponavlja letnik ali si na koncu študija podaljša absolventski staž za eno leto več kot ostali študentje.

 

Subvencionirana prehrana je urejena v Zakonu o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP), ki v 8. členu pravi sledeče:
“…in upravičenci – starši imajo pravico do deset dodatnih subvencioniranih obrokov mesečno. Pravica do dodatnih subvencioniranih obrokov na podlagi izkazanega starševstva velja za vsakega otroka, ki tudi šteje za upravičenca, uveljavi pa jo lahko le eden od staršev.”
Subvencionirana prehrana je pravica otroka, uveljavlja pa jo lahko katerikoli izmed staršev. Eden od staršev mora za uveljavljanje pravice v pisarno za študentsko prehrano prinesti rojstni list otroka in tam dobi potrdilo o upravičenosti do dodatnih subvencij.

 

Subvencionirano bivanje – v skladu s Pravilnikom o subvencioniranju bivanja študentov dobi eden izmed staršev dodatnih 100 točk za sprejem v študentski dom, v primeru posebno težkega socialnega položaja pa, na podlagi ustreznih dokazil, še dodatnih 50 točk. Nadalje lahko študent starš vlogo za subvencionirano bivanje odda tudi po roku za uveljavljanje pravice do subvencioniranega bivanja, saj se rojstvo otroka šteje za izredni dogodek.
Pomembno je tudi, da se subvencija za bivanje vedno dodeli tudi partnerju ali partnerici študenta, ki namerava bivati subvencionirano z otrokom. Torej, če očka izpolnjuje pogoje za subvencionirano bivanje, bo lahko poleg njega, pod določenimi pogoji, bivala tudi njegova partnerica oziroma mamica.

Pogoji, ki jih mora taka oseba pri tem izpolnjevati so:
1. državljanstvo RS,
2. status študenta in izobraževanje na študijskem programu, ki se izvaja kot redni študij ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlena oseba,
3. status študenta in izobraževanje na študijskem programu, ki se izvaja kot izredni študij, in sicer najmanj 3 dni v tednu ter ni v delovnem razmerju ali samozaposlena oseba.
Študentski domovi v Ljubljani imajo za študentske družine namenjene tudi posebne apartmaje v Rožni dolini.

 

Denarni prejemki

Do njih je upravičen eden izmed staršev po rojstvu otroka. POMEMBNO: Vloge za te prejemke se oddajajo na Center za socialno delo, kot študentka se vedno informirajte v katerem vrstnem redu uveljavljate posamezne pravice, da si ne zaprete možnosti do katere od pravic! Volge je potrebno oddati na pristojnem Centru za socialno delo (CSD).

 

a) Otroški dodatek: to je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Višina zneska je odvisna od uvrstitve družine v dohodkovni razred, ki je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve. Pogoj za pridobitev pravice je prijavljeno prebivališče otroka v Sloveniji.  (Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev).

 

b) Starševski dodatek: denarna pomoč staršem, kadar po rojstvu otroka niso upravičeni do starševskega nadomestila. Pravica do starševskega dodatka traja 365 dni (če se ga uveljavlja 30 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 30 dni po rojstvu otroka). (Vloga za uveljavljanje pravice do starševskega dodatka). Starševski dodatek znaša  252€ mesečno.

 

c) Pomoč ob rojstvu otroka:

Pomoč ob rojstvu otroka znaša 280 evrov. Pravico uveljavljata mati ali oče pri Centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca oz. dejavnosti, če nima niti stalnega, niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji ali glede na kraj rojstva otroka. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po tem roku pravice ni več mogoče uveljaviti. Dodatni napotki za uveljavljanje pravice do pomoči ob rojstvu otroka:
Pravico do pomoči ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta ali z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, v rokih, ki veljajo za uveljavljanje posamezne pravice, vendar najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Mati ali oče lahko uveljavljata pravico do pomoči ob rojstvu otroka pred rojstvom otroka tudi za več pričakovanih otrok.

 

d) Dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno varstvo:

Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti, po 18. letu pa, če so ga starši dolžni preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja. Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 100 evrov, za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni pa 200 evrov.
Pravica do dodatka za nego se prizna na podlagi mnenja zdravniške komisije.

 

Denarna socialna pomoč

Za denarno socialno pomoč lahko zaprosi:
– kdor si ne more preživetja zagotovit sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanjem, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, ki ga določa zakon,
– kdor si zase in za svoje družinske člane ne more zagotoviti sredstev v višini minimalnega dohodka iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, in je uveljavil pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitev in olajšav po ZUPJS.
Od 1. 8. 2016 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 292,56 evrov
Namen izredne denarne socialne pomoči je kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Namenjena je tudi v primeru, če se oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, znajde v položaju materialne ogroženosti. Dodeli se v obliki enkratnega zneska ali za obdobje od 3 do 6 mesecev.
Študentke do 26. leta starosti so v času študija (veljaven status študenta) skladno z zakonom dolžni preživljati starši. Glej preživnina.

 

 

Preživnina

Preživninska obveznost izhaja iz starševske pravice, ki zagotavlja otroku, da ga starši preživljajo do njegovega 18. leta, če pa se redno šola, ga morajo starši preživljati do 26. leta.
Po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih morajo torej najprej starši preživljati otroka, šele če starši otroku ne morejo zagotoviti dovolj sredstev za preživljanje, je le-ta upravičen do pomoči s strani države. Dogovor o preživnini lahko sklene noseča študentka skupaj s starši pri notarju, seveda pod pogojem, da ste glede zneska preživnine sporazumni. V primeru spora s starši je potrebno to pravico uveljavljati s tožbo na pristojnem Okrožnem sodišču.
Za preživnino za otroka oddate z otrokovim očetom na pristojno Okrožno sodišče vlogo o sporazumnem preživljanju mladoletnih otrok.
Po ureditvi pravice do preživnine lahko noseča študentka odda vlogo na pristojni Center za socialno delo vlogo za denarno socialno pomoč. To vlogo odda tudi v primeru zapletov pri urejanju preživnin.

 

Državna ali Zoisova štipendija

Državna štipendija je pravica vezana na študentski status in ni pogojena s starševstvom. Študentka z otrokom tako lažje pridobi štipendijo, ker se celotni dohodek pri ugotavljanju socialnega položaja deli z večjim številom oseb in je posledično nižji.
Pogoji za pridobitev državne štipendije so določeni v Zakonu o štipendiranju-1 (ZŠtip-1), kjer gre bolj za pogoje, vezane na študij ter v ZUPJS, kjer je opredeljen materialni cenzus kot dodatni pogoj za pridobitev državne štipendije.
Materialni cenzus načeloma znaša 56% neto povprečne plače na osebo.
V času, ko študentka koristi dodatno študijsko leto zaradi materinstva ureja prejemanje štipendije zakon ZŠtip-1 v 95. členu. V tem času štipendijsko razmerje miruje, štipendija pa se kljub vsemu izplačuje. Štipendijo lahko uveljavlja mamica študentka, ki ji po Zakonu o visokem šolstvu pripada dodatno leto, zato naj tudi ona odda vlogo za starševski dodatek. Štipendijo namreč lahko uveljavlja starš, ki prejema starševski dodatek.

 

Več o štipendijah v Sloveniji preberi pod to povezavo.

Domov

 

Naslovi dodatnih pomoči:

 

  • Fundacija Študentski tolar (za študente Ljubljanske Univerze),
  • Klub študentskih družin,
  • Karitas (Škofijska Karitas Ljubljana, Koper in Nadškofijska Karitas Maribor)
  • Zveza ŠKIS,
  • Zavod Študentska svetovalnica,
  • Klub študentskih in dijaških družin Maribor.

 

Viri:
Ministrstvo za delo, socialne zadeve in enake možnosti 
Klub študentov Kranj
Študentska mama

 

Morda te zanima tudi: 

Priznanje očetovstva ali Kako izračunati dan zanositve ali Post abortivni sindrom ali Test pred splavom