Umetna prekinitev nosečnosti predstavlja invaziven poseg v naravne procese ženskega organizma, predstavlja pa tudi invaziven poseg na žensko psiho. Posledice, ki jih umetna prekinitev nosečnosti pusti, so lahko resne, odvisne od situacije in stanja posameznice in lahko prizadenejo telesno področje, psihično ali psihosomatsko področje.

Ob telesnih, organskih težavah, ki so lahko posledica umetne prekinitve nosečnosti, gre posebej omeniti post-abortivni sindrom, oziroma stres po prekinitvi nosečnosti, ki se kaže v ponavljajočem podoživljanju izkušnje prekinitve nosečnosti kot travmatičnega dogodka, ki žensko globoko in dolgotrajno zaznamuje.

Post- abortivni sindrom se kaže kot porušenje duševnega ravnovesja in ga spremljajo negativni občutki in čustva ter nesposobnost predelovanja žalosti in žalovanja.

Takoj po umetni prekinitvi nosečnosti nekatere ženske občutijo takojšnje olajšanje. Občutena stiska je končana in življenje se vrne v normalo. Za mnoge ženske pa stiska takrat ni končana. Post- abortivni sindrom se pojavi tri do šest mesecev po opravljeni umetni prekinitvi nosečnosti in traja vse dokler ženska ne predela dogodka, kar v določenih primerih pomeni dolgotrajno stanje duševne stiske.

Mesece in celo leta kasneje se soočajo s posebnimi težavami, ki se pojavijo zlasti na čustvenem in psihičnem področju in pogosto dolgotrajno vpliva na počutje ženske, na njen vsakdan in zaznavanje in doživljanje sebe in drugih.

Na čustvenem in psihičnem področju se post- abortivni sindrom kaže skozi sledeče simptome:

• občutki krivde,
• občutki tesnobe in anksioznosti,
• klinična depresija – ko žalovanje nima konca in se ne konča,
• huda vznemirjenost in nemir,
• jeza – jeza do sebe, do partnerja/moža, do okolice, ki ni znala prisluhniti in pomagati,
• motnje hranjenja – prenajedanje v poskusu zapolnitve praznine oz. neješčnost,
• motnje spanja – nespečnost, nemirni spanec, more,
• težave v odnosu z bližnjimi, predvsem do moža, partnerja, otrok,
• samomorilne misli in poskusi samomora.

Obstaja tveganje in nevarnost, da se zaradi dolgotrajnega slabega psihičnega počutja in občutka nemoči ter krivde za lajšanje stiske in umik iz bolečine ženska zateče v zlorabo alkohola ali drog.

Zaradi težav pri soočanju s težko situacijo se pojavijo težave v odnosu do partnerja/moža in otrok.

Zaradi nesposobnosti podelitve notranjih spremljajočih občutkov, strahu pred obtožbami, nerazumevanjem in zavračanjem se pojavijo težave tudi v odnosu do okolice, prijateljev, znancev in drugih, kjer postanejo odnosi nesproščeni in napeti.

V vseh navedenih primerih je dobro, da ženska poišče in najde strokovno pomoč.

Morda te zanima tudi:

Nasilje nad nosečnico