Potek umetne prekinitve nosečnosti in zapleti

Ženska, ki se sooča z neželeno nosečnostjo in ki razmišlja o umetni prekinitvi nosečnosti, išče informacije, kaj se bo dogajalo z njo in njenim telesom med samim posegom. Na osnovi teh informacij se odloči, ali bo šla skozi te postopke ali pa bo zavzela distanco in iskala druge rešitve. Kako poteka umetna prekinitev nosečnosti? Kakšni so torej medicinski postopki pri abortusu? Katere metode najpogosteje uporabljajo v slovenskih bolnišnicah?

Kakšen je potek umetne prekinitve nosečnosti?

Izbira metode, s katero umetno prekinemo nosečnost, je odvisna predvsem od trajanja nosečnosti. Ginekolog ženski natančno predstavi vse metode umetne prekinitve nosečnosti in svetuje o najprimernejši. Če je ženska zdrava, njena nosečnost pa v zgodnjem obdobju, ima na razpolago več različnih načinov za prekinitev nosečnosti. Ločimo kirurško metodo in metodo umetne prekinitve nosečnosti z zdravili (medikamentozna prekinitev nosečnosti).

Medikamentozna metoda splava

V zgodnjem obdobju nosečnosti je možno prekiniti nosečnost s kombinacijo abortivnih tabletk (medikamentozna metoda). V uporabi je kombinacija antiprogesterona mifepristona (oralno, 200 mg) in prostanglandina misoprostola (vaginalno, 4×200 mcg). Ženska prvi dan zaužije mifepriston, po dveh dneh ponovno obišče ginekologa, ki ji v vagino aplicira še misoprostol. Tisti dan jo zadržijo na opazovanju še 3 – 4 ure. V tem obdobju splavi 50 do 70% žensk. Naslednji kontrolni pregled pri ginekologu je potreben po dveh tednih. Bolečine so pri tej metodi lahko prisotne, po jakosti so podobne tistim kot pri bolj boleči menstruaciji, stranski učinek je lahko tudi bruhanje.

Kirurška metoda splava

Ko nosečnost preseže 12. teden gestacije, jo je potrebno prekiniti s kombinacijo medikamentozne in kirurške metode. Najpogosteje uporabljena kirurška metoda umetne prekinitve nosečnosti pri nas je vakumska aspiracija s kontrolo kirete. Ker poseg opravijo v splošni anesteziji, mora biti ženska na dan posega tešča. V zelo zgodnjem obdobju nosečnosti (manj kot 7. tednov, šteto od prvega dne zadnje menstruacije) je mogoče uporabiti tudi metodo vakumske aspiracije, pri kateri ni potrebna splošna anestezija. Poseg je hiter, vendar boleč, zato je potreben predpis analgetika.

Najpogostejši zapleti po umetnem splavu:

● krvavitev iz maternice
● perforacija maternice
● nepopoln splav
● vnetja (endometritis, medenična vnetna bolezen)
● Ashermanov sindrom
● psihični problemi

Kdaj moraš takoj k zdravniku?

Ginekologa je potrebno po umetni prekinitvi nosečnosti nemudoma obiskati v primeru močnejših vaginalnih krvavitev (ženska porabi več kot 4 – 5 vložkov v eni uri oziroma 12 vložkov v 24 urah), če krvavitev traja več kot 10 dni, ob prisotnosti vročine (nad 38 stopinj Celzija), obilnega in smrdečega vaginalnega izcedka ter močnejših bolečinah v spodnjem delu trebuha.

Vsaka krvavitev iz vagine pri nosečnici terja nujno zdravniško obravnavo.

Vse ženske, pri katerih se opravi umetna prekinitev nosečnosti, morajo opraviti pregled pri izbranem ginekologu v 1 do 3 tednih po opravljenem posegu. Daljše okrevanje je pričakovati po posegih v višji nosečnosti. Vaginalna krvavitev ni nujno prisotna, kar še posebej velja za prekinitve v zgodnjem obdobju nosečnosti. Običajno je značilen vzorec krvavitve takšen, da je le-ta prisotna na dan posega, nato je krvavitev blaga do približno petega dne po posegu, ko ponovno nastopi obilnejša krvavitev in krči v spodnjem delu trebuha.

(povzeto po članku: Ženska po umetnem ali spontanem splavu, z dovoljenjem avtorice: Tatjane Kitić Jaklič, dr.med., specialistke družinske medicine)

Imaš še vedno vprašanja o umetnem splavu?

Anonimno, sočutno, osebno, diskretno in brezplačno svetovanje. Pokliči 080 5003 

Morda te zanima tudi:

Post abortivni sindrom ali Zakonski predpisi o umetni prekinitvi nosečnosti ali Test pred splavom