V tem prispevku so podrobneje opisane pravice ob rojstvu otroka (materinski dopust, starševski dopust, podaljšanje starševskega dopusta in načini izrabljanja starševskega dopusta). Predstavljene so tudi štiri najpogostejše okoliščine za izračun nadomestila za čas nosečnosti in po porodu ter pravice očetov.
POMOČ OB ROJSTVU OTROKA
Je pravica vsakega novorojenčka, katerega mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Uveljavlja se lahko že 60 dni pred predvidenim datumom poroda. Pomoč znaša 421,97 EUR in je namenjena nakupu opreme za novorojenčka. Pravica se lahko uveljavlja z vlogo s pravicami ob rojstvu otroka ali z vlogo, s katero se uveljavlja pravica do starševskega dodatka. V roku 30 dni od rojstva otroka lahko mati ali oče uveljavljata pravico do otroškega dodatka. Več informacij: https://www.gov.si/teme/otroski-dodatek/.
Zaradi nenačrtovane nosečnosti in finančne stiske doživljaš bivanjsko krizo. Razdvojena si med odločitvijo za otroka ali za splav. Za osebno svetovanje v zvezi s socialnimi pravicami piši na kontakt@zenskaodlocitev.siali pokliči na 080 5003. Za razločevanje občutkov, ki te prevevajo, izpolni spletni test občutkov ali spletni test pred splavom. Prejela boš osebni svetovalni odgovor.
Se uveljavlja 60 dni oziroma najkasneje 28 dni pred predvidenim datumom. Nastopi se 28 dni pred predvidenim datumom poroda in traja 105 dni. Materinski dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela.
- Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog ali ginekologinja. Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, če je otrok nedonošenček (torej če je trajala nosečnost manj kot 260 dni). Če mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, nastopi materinski dopust z dnem rojstva otroka.
- Oče ima pravico do materinskega dopusta, če mati umre ali zapusti otroka ali na podlagi mnenja zdravnika specialista ali zdravnice specialistke, kadar mati trajno ali začasno ni sposobna za nego in varstvo otroka. Oče ima pravico do materinskega dopusta v obsegu, kot bi ga imela mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor je mati to pravico že izrabila, najmanj pa 28 dni (oče lahko nastopi materinski dopust šele ob rojstvu otroka). Pravico do materinskega dopusta ima v soglasju z materjo tudi oče otroka v primerih, ko otroka rodi mama, mlajša od 18 let, in ima status vajenke, učenke, dijakinje ali študentke. V tem primeru materinski dopust traja najdlje 77 dni (če nastopi materinski dopust z dnem rojstva otroka) in se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko oče nastopi materinski dopust.
- Druga oseba ima pravico do materinskega dopusta v obsegu, kot ga ima mati, zmanjšanem za toliko dni, kolikor sta mati oziroma oče to pravico že izrabila, najmanj pa 28 dni. Pravico do materinskega dopusta ima v soglasju z materjo in očetom tudi eden od starih staršev otroka v primerih, ko rodi otroka mati, mlajša od 18 let, in ima status vajenke, učenke, dijakinje ali študentke. V tem primeru materinski dopust traja 77 dni (če nastopi materinski dopust z dnem rojstva otroka) in se skrajša še za toliko dni, kolikor je otrok star, ko eden od starih staršev nastopi materinski dopust.
Se začne takoj po izteku materinskega dopusta. Pravica se uveljavlja na CSD (krajevni pristojni enoti) hkrati z uveljavljanjem pravice do materinskega dopusta.
Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer lahko oče prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni starševskega dopusta pa je neprenosljivih (uporabi ga lahko samo oče otroka do najkasneje 8. leta starosti otroka). 100 dni starševskega dopusta lahko oče in mati torej preneseta drug na drugega. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Starša nimata pravice do starševskega dopusta, če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugi osebi ali nameščen v rejniško družino ali zavod.
Starševski dopust se podaljša v naslednjih primerih:
- Če sta otroka dvojčka (podaljša se za 90 koledarskih dni).
- Za vsakega naslednjega živorojenega otroka (podaljša se za dodatnih 90 koledarskih dni).
- Če je otrok nedonošenček (podaljša se za toliko dni, kolikor je trajala nosečnost manj od 260 dni).
- Ob rojstvu otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (podaljša se za dodatnih 90 dni, če poda pristojna zdravniška komisija pozitivno mnenje za podaljšanje). Za to obliko podaljšanja je mogoče uveljavljati pravico najkasneje do 18. meseca starosti otroka tudi v primeru, če se starševski dopust že zaključi in se starš vrne v službo ter nato pride do razloga, zaradi katerega bi bilo odobreno podaljšanje starševskega dopusta.
- Ob rojstvu otroka, če starša varujeta in vzgajata najmanj še dva otroka do starosti 8 let (starševski dopust se podaljša za 30 dni, za tri otroke za 60 dni ter za štiri ali več otrok za 90 dni).
Po podatkih iz prakse v več kot 90 % uporabi celotni obseg starševskega dopusta (260 dni in morebitna podaljšanja zaradi nedonošenosti, rojstva dvojčkov …), po zaključenem materinskem dopustu, mati.
- V celoti izrabi mati v obliki polne/delne odsotnosti z dela.
- V primeru, če mati izrabi starševski dopust le 4 ure dnevno, oče pa ne izrabi preostalih 4 ur, ostane starševski dopust še vedno v obsegu 260 ur. Podaljša se le zaradi razlogov, naštetih pod naslovom Podaljšanje starševskega dopusta.
- Starša izrabljata starševski dopust istočasno. Npr. mati 4 ure in hkrati oče 4 ure dnevno, ali mati 6 ur, oče pa 2 uri dnevno.
- Starša lahko izrabljata starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela, npr. mati prvih 140, nato pa oče preostalih 120 dni, ali katera druga kombinacija znotraj 260 dni.
- Prenos starševskega dopusta v trajanju največ 60 koledarskih dni lahko prenese mati ali oče in ga izrabi najkasneje do 8. leta otrokove starosti (preneseni dopust). Pri tem je pomembno vedeti, da se lahko ta preneseni obseg starševskega dopusta izrabi največ dvakrat na leto, v obsegu najmanj 15 koledarskih dni skupaj. To se dogaja v primerih, ko se mati vrne v službo predčasno, ostanka starševskega dopusta pa oče ne izrabi. Ostanek neizrabljenega starševskega dopusta se zato lahko prenese, kot je že navedeno.
- tiste osebe, ki imajo pravico do dopusta in so bile zavarovane po tem zakonu (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6688) pred nastopom posamezne vrste starševskega dopusta;
- tudi osebe, ki nimajo pravice do dopusta, če so bile zavarovane po tem zakonu (http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6688) najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do starševskega nadomestila;
- upravičenci do starševskega nadomestila, ki nimajo pravice do starševskega dopusta, so pa v času prejemanja starševskega nadomestila obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo (upravičenci so tudi obvezno zdravstveno zavarovani);
- upravičenci do starševskega nadomestila, ki jim je prenehalo delovno razmerje v času trajanja starševskega dopusta, ki so obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, obvezno zdravstveno zavarovani ter zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.
Pravica do starševskega nadomestila izključuje prejemanje drugih nadomestil po predpisih, ki urejajo zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti ter plačilo prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva in prejemanje delnega plačila za izgubljeni dohodek po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.
1. Redno zaposlene nosečnice
- Materinski dopust nastopi kot zaposlena za nedoločen čas ali za določen čas več kot 12 mesecev. Nadomestilo se izračuna na podlagi povprečja osebnih dohodkov v zadnjih 12 mesecih. To znaša 100 % osnove in se usklajuje z rastjo izhodiščne plače za negospodarske dejavnosti. Poravnani morajo biti prispevki za starševsko varstvo. Kot zadnji mesec pri izračunu nadomestila se upošteva predpretekli mesec pred vložitvijo vloge. Primer: če ima mati predviden datum poroda konec meseca junija 2024, poda vlogo na CSD v mesecu maju 2024. Za izračun nadomestila se upoštevajo meseci od aprila 2023 do marca 2024 (obračun plač v teh mesecih). Dejansko se torej kot zadnja plača upošteva tista za mesec februar 2024, izplačana v mesecu marcu 2024.
- Materinski dopust nastopi kot zaposlena – zaposlitev je trajala manj kot 12 mesecev. Če nosečnica nastopi materinski dopust kot zaposlena oziroma je vsaj en dan pred nastopom materinskega dopusta zavarovana za starševsko varstvo, kar pomeni, da je nosečnica v delovnem razmerju, samostojna podjetnica, kmečka zavarovanka, prejemnica nadomestila za brezposelnost na ZRSZ ali prejemnica nadomestila pri ZZZS po prenehanju delovnega razmerja, se za mesece, ko je bila zaposlena ali samozaposlena, upošteva osnova, od katere so plačani prispevki (bruto plača, bruto nadomestilo na ZRSZ ali ZZZS), za manjkajoče mesece pa se upošteva minimalna plača po zakonu o transferjih. Ta znaša v maju 2024 628,61 EUR bruto.
2. Prejemnice nadomestila za brezposelnost
- Če nosečnica prejema s strani Zavoda za zaposlovanje nadomestilo za brezposelnost in nastopi materinski dopust, ima enake pravice kot zaposlene. Za mesece, ko je prejemala nadomestilo s strani Zavoda za zaposlovanje, se upošteva za osnovo to nadomestilo, preostali čas pa se upošteva minimalna osnova po zakonu o transferjih. Ta trenutno (maj 2024) znaša 655,01 EUR bruto oziroma plače, če je bila kakšen mesec v delovnem razmerju.
3. Trenutno brezposelne nosečnice (z vsaj 12-mesečno zaposlenostjo v zadnjih treh letih) – tako imenovana pravica do nadomestila brez dopusta.
- Pravico do materinskega nadomestila brez dopusta pridobi kot brezposelna, če je bila v zadnjih treh letih zavarovana za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev (ni pomembno, da je zaposlitev trajala 12 mesecev skupaj, upošteva se tudi obdobje, če je bila prejemnica nadomestila za brezposelnost ali prejemnica nadomestila ZZZS po prenehanju delovnega razmerja). Nosečnici se za osnovo materinskega in starševskega nadomestila upošteva minimalna osnova po zakonu o transferjih. Pri tem se minimalna osnova, ki znaša trenutno 655,01 EUR, zviša za 20 EUR bruto za vsak mesec, ko je bilo poravnano zavarovanje. Maksimalno se lahko upošteva 17 mesecev zavarovanja.
4. Brezposelne nosečnice
- Nosečnice, ki v zadnjih treh letih niso bile zavarovane za starševsko varstvo vsaj 12 mesecev in so danes še vedno brezposelne, so upravičene do starševskega dodatka. Starševski dodatek trenutno znaša 484,88 EUR mesečno. Pogoj je urejeno stalno ali začasno bivališče v Republiki Sloveniji ter da upravičenka dejansko biva v Republiki Sloveniji, prav tako novorojeni otrok. Pravico do starševskega dodatka imajo tudi noseče dijakinje in študentke (pri tem se izključuje starševski dodatek z družinsko pokojnino – tako da se morajo odločiti, ali bodo prejemale starševski dodatek ali družinsko pokojnino, kajti obojega ne morejo).
Obsegajo:
- očetovski dopust (15 koledarskih dni) in
- neprenosljivi starševski dopust očetov (60 koledarskih dni).
Očetovski dopust lahko oče izrabi v trajanju 15 koledarskih dni v strnjenem nizu po rojstvu otroka najkasneje v roku treh mesecev po rojstvu otroka. Če oče ne izkoristi dopusta, so do očetovskega dopusta upravičene tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu (npr. zunajzakonski partner matere …).
Ob rojstvu dvojčkov ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega in za vsakega nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni.
Starševski dopust – neprenosljivih 60 koledarskih dni
Oče lahko izrabi navedeni dopust najpozneje do dopolnjenega osmega leta starosti otroka. Izrabi ga lahko največ dvakrat letno po najmanj 15 koledarskih dni skupaj.
- Primer 1
Oče lahko izrabi po rojstvu otroka 15 dni očetovskega dopusta in 60 dni starševskega dopusta (neprenosljivi del, ki pripada samo očetu in nima nobene povezave z 260 dnevi starševskega dopusta, ki ga praviloma izrabi mati v najpogostejših primerih) skupaj, torej 75 koledarskih dni.
- Primer 2
Oče izrabi po rojstvu otroka 15 koledarskih dni očetovskega dopusta in 15 koledarskih dni starševskega dopusta, preostalih 45 koledarskih dni starševskega dopusta pa koristi do dopolnjenega osmega leta starosti otroka.
- Primer 3
Oče izrabi po rojstvu otroka 15 koledarskih dni očetovskega dopusta in 5 koledarskih dni starševskega dopusta, preostalih 55 koledarskih dni starševskega dopusta pa koristi do dopolnjenega osmega leta starosti otroka.
Odločitev za otroka je povezana tudi z odgovornostjo, kako poskrbeti za varne socialno – materialne okoliščine. Stiska brezposelnosti, negotovost samostojnih podjetnic, zaposlitev za določen čas, neplačevanje prispevkov za starševsko varstvo s strani delodajalca … zelo ohromi nosečnice, ki se znajdejo v teh razmerah. Državne institucije omogočajo socialne pravice, ki lahko vsaj delno olajšajo določeno stisko. Zelo pomembno je, da si dobro informirana o socialnih pravicah, ki ti pripadajo, in da za njihovo aktivacijo pravočasno oddaš vloge na Centru za socialno delo. Za vprašanja, na katera ne najdeš odgovorov, nam piši na: kontakt@zenskaodlocitev.si.
Zelo pomembno je, da si dobro informirana o socialnih pravicah, ki ti pripadajo, in da za njihovo aktivacijo oddaš vloge pravočasno na Centru za socialno delo.
PREBERI ŠE TO
»Vsi so imeli polno razlogov za takšno ali drugačno odločitev. Po pogovoru s svetovalko, sem začela poslušati sebe. Prvič me je nekdo vprašal, kako se v tej stiski počutim, kaj čutim in česa si želim.«
Katja