V Sloveniji se izvajata dve metodi splava: farmakološka (splav s tabletko) in kirurški splav. Za vse podrobnejše informacije se pogovori z ginekologom, pri katerem boš opravila prvi ginekološki pregled zaradi nosečnosti.
Medikamentozna prekinitev nosečnosti
Splav v zgodnji nosečnosti, znan tudi kot »splav s tabletko«, sproži kombinacija dveh abortivnih hormonskih preparatov mifepristona (antiprogesterona) in misoprostola (prostaglandina). Splav se začne z eno tableto mifepristona (200 mg); zaužiješ jo oralno v ginekološki ambulanti ali po navodilu doma. Prva tableta v tvojem telesu ustavi izločanje naravnega hormona progesterona, ki je ključen za razvoj ploda. Po 48 urah se običajno nadaljuje postopek v bolnišnici. Medicinsko osebje aplicira skozi nožnico še misoprostol (štiri vaginalete po 200 mg), ki sproži odpiranje materničnega vratu in krče v maternici, zaradi katerih se najprej splavi plod, kasneje pa še posteljica in maternična sluznica. V prvih treh do štirih urah splavi 50 % do 70 % žensk, pri drugih se postopek nadaljuje s pomočjo tablet, ki se raztopijo v ustih. V primeru, da se splav ne sproži ali je le-ta nepopoln, je potrebna abrazija oz. kirurški splav. Bolečine pri tej metodi so podobne menstrualnim krčem. Bruhanje je možen stranski učinek.
Nosečnica lahko zahteva umetni splav do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti, kasneje pa z odločbo Komisije za umetno prekinitev nosečnosti na prvi stopnji ali kot pritožba proti odločbi na prvi stopnji na Komisijo za umetni splav druge stopnje. Splav v Sloveniji je brezplačen za vse ženske, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje. V primeru samoplačniške storitve znaša strošek umetnega splava od 300 EUR navzgor, odvisno od morebitnih zapletov. Informacije, ki jih najdeš na tem mestu, naj ti bodo v pomoč, da si pripraviš vprašanja za ginekologa.
Za vse podrobnejše informacije se pogovori z ginekologom, pri katerem boš opravila prvi ginekološki pregled zaradi nosečnosti.
PREBERI ŠE TO
Kirurška metoda splava
Kirurška metoda splava je zaradi zapletov splava s tabletko potrebna pri ženskah, ki so alergične na hormonska preparata mifepriston ali misoprostol, in pri nosečnosti, ki je višja od 12 tednov. Najpogostejša kirurška metoda je vakuumska aspiracija s kontrolo kirete, ki poteka v splošni anesteziji, zato mora biti ženska na dan posega tešča. Poseg je hiter, vendar boleč, zato je potreben predpis analgetika.
Najpogostejši zapleti po umetnem splavu: krvavitev iz maternice, perforacija maternice, nepopoln splav, vnetja (endometritis – vnetje maternične sluznice ali medenična vnetna bolezen) in Ashermanov sindrom. V različnih obdobjih po umetnem splavu se lahko pojavi tudi tesnoba in depresivnost. Več (povezava Psihološke posledice splava).
Kdaj moraš takoj k zdravniku?
Ginekologa je treba po umetni prekinitvi nosečnosti nemudoma obiskati v primeru močnejših vaginalnih krvavitev (ko porabiš več kot 4–5 vložkov v eni uri oziroma 12 vložkov v 24 urah), če krvavitev traja več kot 10 dni, ob prisotnosti vročine (nad 38 stopinj Celzija), obilnega in smrdečega vaginalnega izcedka ter močnejših bolečinah v spodnjem delu trebuha. Vsaka ženska mora po umetnem splavu opraviti kontrolni ginekološki pregled v času od enega do treh tednov po posegu. Ženske v višji nosečnosti okrevajo po splavu dalj časa.
Nenačrtovana nosečnost je stiska za večino žensk. Svoje občutke lahko podeliš v Testu občutkov ali v Testu pred splavom. Tvoji zgodbi prisluhnemo na brezplačni telefonski številki 080 5003 ali preko zapisa na kontakt@zenskaodlocitev.si.
Viri:
- https://www.bolnisnica-po.si/ginekologija/umetna-prekinitev-nosecnosti/ (pridobljeno 12. junija 2024).
- Tatjana Kitić Jaklič, dr. med., spec. druž. med.: Ženska po umetnem ali spontanem splavu.
- Strokovni pregled je opravil asist. dr. sci. Jože Bertole, dr. med. spec. ginek. in porod.