Nenačrtovana nosečnost je velika stiska za številne ženske. Posvojitev kot ena izmed možnih rešitev je v družbi podvržena moraliziranju in obsojanju žensk, ki razmišljajo o tej možnosti. To je velika krivica, saj so njihove življenjske okoliščine prezrte. Te nosečnice doživljajo veliko psihično stisko in niso deležne primerne pozornosti in razumevanja. »Če ženska spozna, da materinske vloge ne bo mogla kvalitetno opravljati in se ob tem odloči za posvojitev, ravna do sebe in otroka skrajno odgovorno.« (citat iz članka Posvojitve v Sloveniji kot oblika socialnega starševstva, Maja Klun; https://www.revija-socialnodelo.si/mma/Posvojitve_URN_NBN_SI_DOC-S4LWIWXR.pdf/2019012218572492/, pridobljeno 7. 7. 2024)
Ob misli na posvojitev te verjetno najbolj skrbi odziv okolice, tj. kaj bodo rekli ljudje. Če v srcu čutiš, da bi rada otroku podarila življenje in se hkrati zavedaš, da sama ne zmoreš odgovorno skrbeti zanj, potrebuješ najprej pogovor o tem, kaj doživljaš. Pokličeš nas lahko po telefonu 080 5003 ali podeliš svojo zgodbo na kontakt@zenskaodlocitev.si. Predstavili ti bomo prve informacije, ki jih nujno potrebuješ, nudili psihološko podporo in te pospremili do strokovnih služb. Nekaj temeljnih informacij in zakonski okviri so navedeni v nadaljevanju.
Posvojitev pomeni popolno prekinitev vezi med otrokom in biološkimi starši. Posvojitev ni ukrep, ampak posledica za zagotavljanje največje koristi otroka.
Osnovne informacije o postopku oddaje otroka v posvojitev po rojstvu:
- Nosečnica mora sama (ali skupaj z otrokovim očetom) namero o posvojitvi napovedati odgovorni osebi za področje posvojitev na pristojnem Centru za socialno delo (CSD).
- Prvi pogovor na CSD je namenjen razlogom in posledicam odločitve za posvojitev, razmisleku o alternativnih možnostih in informiranju o obstoječi mreži pomoči, ki lahko prispeva k drugačni rešitvi. Nosečnici oz. staršema, ki se odločata za posvojitev, je omogočen čas za premislek do dokončne odločitve.
- Zagotavljanje največji koristi za otroka je temeljna ugotovitev, s katero CSD sproži postopek oddaje v posvojitev.
- Strokovna skupina CSD izda sklep o tem, da je posvojitev najboljša rešitev za določenega otroka. Razvidno mora biti, da so biološki materi predstavljene tudi vse druge možnosti (npr. materinski dom, začasno rejništvo) in dovolj časa za premislek do dokončne odločitve.
- V primeru odločitve staršev za oddajo otroka v posvojitev se sestavi zapisnik z izjavami, da se strinjata z oddajo otroka v posvojitev. Prav tako sta starša seznanjena s trajnimi posledicami odločitve.
- Ko je rojen otrok star osem tednov, sledi potrditev privolitve s strani bioloških staršev. Od časa te privolitve začne teči šestmesečno obdobje, ko ima biološka mati še vedno možnost, da si premisli. Po preteku tega časa sodišče izda odločbo o polni posvojitvi (281. člen DZ). Po izdaji odločbe o posvojitvi se posvojitev ne more razvezati (221. člen DZ).
- Po pravnomočnosti odločbe o posvojitvi posvojena oseba nima pravice do seznanitve z osebnimi podatki svojih bioloških staršev, prav tako ti nimajo pravice do seznanitve z osebnimi podatki otroka, ki so ga dali v posvojitev. Seznanitev s temi podatki je mogoča le ob pisnem soglasju osebe, na katero se nanašajo. Soglasje pridobi CSD na pobudo posvojene osebe ali bioloških staršev. Otrok, ki je dopolnil 15 let, lahko sam poda soglasje, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice, v nasprotnem primeru pa njegov zakoniti zastopnik.
- Postopek oddaje otroka v posvojitev določa Družinski zakonik:
218. člen
(pogoji za posvojitev otroka)
(1) V posvojitev se sme dati samo otrok, če so starši po otrokovem rojstvu privolili v posvojitev pred centrom za socialno delo ali sodiščem. Za otroka, ki še ni dopolnil osem tednov starosti, morajo privolitev po osmih tednih starosti otroka potrditi, sicer privolitev nima pravnega učinka. Ni potrebna privolitev tistega od staršev, ki mu je bila odvzeta starševska skrb ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje.
(2) V posvojitev se sme dati tudi otrok, katerega starši so neznani ali že leto dni ni znano njihovo prebivališče.
(3) Posvojitev je mogoča po preteku šestih mesecev od izpolnitve pogoja iz prvega ali drugega odstavka tega člena. Izjemoma je mogoča tudi pred pretekom tega roka, če sodišče ugotovi, da bi bilo to v korist otroka. To velja zlasti, če se starševska skrb odvzame obema od staršev.
(4) V posvojitev se sme dati tudi otrok, ki nima živih staršev.
(5) Otroka, ki izpolnjuje pogoje za posvojitev, center za socialno delo vpiše v centralno zbirko podatkov o otrocih, ki potrebujejo posvojitev.
219. člen
(razmerja med otrokom in posvojiteljem)
S posvojitvijo nastanejo med otrokom in njegovimi potomci ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki enaka razmerja kakor med sorodniki, če zakon ne določa drugače.
220. člen
(pravne posledice posvojitve)
(1) S posvojitvijo prenehajo pravice in obveznosti otrokom do njegovih staršev in drugih sorodnikov ter pravice in obveznosti staršev in sorodnikov do njega.
(2) Če posvoji otroka zakonec ali zunajzakonski partner enega od otrokovih staršev, ne prenehajo pravice in obveznosti otroka do tega od staršev in njegovih sorodnikov ter pravice in obveznosti tega od staršev in njegovih sorodnikov do otroka.
221. člen
(razveza posvojitve)
Posvojitve se ne more razvezati.
222. člen
(vpis in dostop do osebnih podatkov bioloških staršev in posvojenega otroka)
(1) Po posvojitvi se v matični register vpišejo posvojitelji kot otrokovi starši.
(2) Po pravnomočnosti odločbe o posvojitvi posvojena oseba nima pravice do seznanitve z osebnimi podatki svojih bioloških staršev, ki se vodijo v matičnem registru in v drugih evidencah osebnih podatkov, prav tako ti nimajo pravice do seznanitve z osebnimi podatki otroka, ki so ga dali v posvojitev. Seznanitev s temi podatki je mogoča le ob pisnem soglasju osebe, na katero se nanašajo. Otrok, ki je dopolnil 15 let, lahko sam poda soglasje, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice, v nasprotnem primeru pa njegov zakoniti zastopnik. Soglasje pridobi center za socialno delo na pobudo posvojene osebe ali bioloških staršev.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko posvojena oseba ali njen zakoniti zastopnik zahteva od centra za socialno delo podatke o zdravstvenem stanju bioloških staršev v obsegu in pod pogoji, ki jih določa zakon. V tem primeru center za socialno delo pridobi podatke od zdravstvenih zavodov in jih v anonimizirani obliki pošlje posvojeni osebi ali njenemu zakonitemu zastopniku.
(4) Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo v primeru posvojitve otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja.
Oddaja otroka v posvojitev je za biološke starše težka, hkrati pa zelo plemenita odločitev, saj rojen otrok dobi družino in možnosti, ki mu jih sami ne bi mogli omogočiti. Na drugi strani pa se omogoči starševstvo paru, ki iz različnih razlogov ni ploden.
Ali si nenačrtovano noseča in čutiš, da za otroka ne bi mogla skrbeti, želiš pa mu podariti življenje? Pokliči nas na 080 5003 ali nam piši na kontakt@zenskaodlocitev.si. Spremljali te bomo do strokovnih služb, ti nudili vsestransko oporo v procesu odločanja in med procesom oddaje otroka v posvojitev.
Objavljeno: november 2024.

Nenačrtovana nosečnost je velika stiska za številne ženske. Posvojitev kot ena izmed možnih rešitev nenačrtovane nosečnosti je v družbi podvržena moraliziranju in obsojanju žensk, ki o tem razmišljajo. To je velika krivica, saj so njihove življenjske okoliščine prezrte. Te nosečnice doživljajo veliko psihično stisko in niso deležne primerne pozornosti in razumevanja. Predstavili ti bomo prve informacije, ki jih nujno potrebuješ, nudili psihološko podporo in te pospremili do strokovnih služb.
Če v srcu čutiš, da bi rada otroku podarila življenje in se hkrati zavedaš, da sama ne zmoreš skrbeti zanj, potrebuješ najprej pogovor o tem, kaj doživljaš.